NAJBOLJ POGOSTA VPRAŠANJA V ZVEZI Z PITNO VODO

TRDOTA VODE

Trdoto vode določajo v vodi raztopljene anorganske soli. Ločimo karbonatno, magnezijevo in celotno trdoto. Karbonatno (temporarno) trdoto povzročata kalcijev in magnezijev bikarbonat. Sulfati, nitrati in kloridi kalcija ali magnezija pa povzročajo nekarbonatno (stalno, permanentno) trdoto.
Poznamo še klasifikacijo trdote glede na kalcijev ali magnezijev kation. Po tej klasifikaciji imenujemo trdoto vode, ki jo povzročajo kalcijeve soli kalcijevo trdoto, trdoto, ki jo povzročajo magnezijeve soli, pa magnezijevo trdoto.Celotna ali totalna trdota vode je vsota kalcijeve in magnezijeve trdote in je definirana kot vsota koncentracij kalcija in magnezija, izraženih kot oksid v litru vode.

Za merjenje trdote vode obstaja več enot, najpogosteje pa jo merimo v nemških stopinjah (°N):

Trdota vode v javnih vodovodnih sistemih, katere upravlja naša družba dosega vrednosti od 13,4 - 15,8 (°N) - različno po posameznih vodnih virih, ki te vodovodne sisteme napajajo.

KLORIRANJE VODE

Pitna voda z vodnih zajetij in črpališč vsebuje vedno več nezaželenih primesi, katere je potrebno pred transportiranjem v vodovodno omrežje odstraniti. Glavne probleme predstavljajo predvsem povečana motnost in mikrobiološka oporečnost.Kateri sistem dezinfekcije pitne vode uporabiti je odvisno predvsem od starosti in velikosti vodovodnega omrežja. Ker so vodovodni sistemi, katere upravlja naša družba večjega obsega, je potrebna dezinfekcija z dezinfekcijskim sredstvom za zagotovitev potrebnega reziduala po cevi.
Dezinfekcijo vode vršimo s klorom. Namen dezinfekcije je preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, ki jih povzročajo mikroorganizmi, ki v vodi živijo in se v njej tudi razmnožujejo.
V procesu dezinfekcije se nekaj klora porabi za oksidacijo organskih in anorganskih snovi, nekaj pa ga ostane kot preostali (rezidualni) klor. Prisotnost tega klora zaznate tudi porabniki pitne vode, pomeni pa dokaz uspešnosti dezinfekcije in celo varnost pred ponovno kontaminacijo.
Rezultati analiz vode kažejo, da koncentracije prostega klora ne presegajo dovoljenih, kljub temu pa je za nekatere porabnike prisotnost klora v vodi moteča.

ZAKAJ IZ PIPE PRITEČE BELA VODA?

Večina porabnikov zmotno misli, da je vzrok za "belo vodo", ki priteče iz pipe prisotnost klora. Naj pojasnimo, da klora v vodi vizuelno ne moremo zaznati.
Bela voda je posledica zelo majhnih zračnih mehurčkov. Zato se bela voda, ki jo natočimo v kozarec, počasi zbistri, saj se mehurčki dvignejo proti površini.

RJAVA VODA, PESEK IN VODNI KAMEN

Rjavkaste sledi, ki jih najpogosteje opazimo na umivalnikih, kadeh in ostalih mestih, kjer voda stalno izteka, so posledica prisotnosti mangana in železa v pitni vodi, ki sama po sebi nista škodljiva za zdravje.Skozi leta se v notranjosti cevovodov naberejo obloge vodnega kamna. Pri hitrih nihanjih pritiska v ceveh se te obloge luščijo ter nato delno usedajo, delno pa se z vodo prenesejo do porabnikov. Rezultat tega pa je pojav peska in kalne vode na vodovodnih pipah.

Navodila o ločenem zbiranju odpadkov

Navodila za ravnanje z biološkimi odpadki

Spremembe in novosti pri ravnanju s komunalnimi odpadki

TERMINSKI PLAN ODVOZA ODPADKOV ZAGORJE, KISOVEC, IZLAKE

MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI IN ODPADNA EMBALAŽA

Odvoz mešanih komunalnih odpadkov in odpadne embalaže se izvaja vsak parni teden v letu in potem vsak drugi teden za naslednja naselja oz. ulice:

Odvoz mešanih komunalnih odpadkov in odpadne embalaže se izvaja vsak neparni teden v letu in potem vsak drugi teden za naslednja naselja oz. ulice:

OKOLIŠKE KRAJEVNE SKUPNOSTI

Odvoz mešanih komunalnih odpadkov in odvoz odpadne embalaže se izvaja vsak neparni teden v letu, s tem da se enkrat na mesec izvaja odvoz mešanih komunalnih odpadkov, enkrat na mesec pa odvoz odpadne embalaže.

BIOLOŠKI ODPADKI

Odvoz bioloških odpadkov (rjavi zabojnik) se izvaja: